Articles

Tiitoonde: Kaataare

Kaataare, Kaataare ko maale laaɓal. Laɓɓinoore soccoore nguru he tuundi hoybinoore. Mbonna sirkii dow lekki sirii kono wonɓe paamaani. E nder ndee wajtorde njanngu-mi ɗereeji he nder mayre pinal he nguurndam peɗɗitiimi. Mbonna sirii sirkitii kono wonɓe paamaani. Ganndal e pinal toowningal kanndiingal piɗɗitingal caringal caakitingal. Moolotel mooli galle Allah hanndii kenorɗe uddi poofirɗe soki baafe kaɗi moolatel mooltaade. Moolaturu mooliima Allah mooltiima nulaaɗo Allah luttii galle peŋaaɗo peŋiraaɗo kaaƴe kaŋŋe goobaaɗe goobiraaɗe wutte e wuttulo janna. Siraaɗi ina hulɓinii, kono siraaɗa almustaqiim dewɗo oon tacciti ɗum.  Too he ngoo fonngo sajjitii ɗum. Cirkooje cirkii kono wonɓe paamaani. Aduna wonaa mehre. Kono ɓinngel banndam ar addu heen fehre. Semmbe he doole ɓiraani ngee nagge. Haynii ɗee doole penndaani ndee fedannde. Dutal ina weeya, ina legoo. Dutal ina weeya he dow leydi ina eloo. Maayde wonaa jammbare kono ñalnde kala ande soppa. Ñaalal darii dow fonngo hanndii bee...

Mammadu Dem KLS

Yimre Mammadu Dem, nde o winndi e Makki Sal. 1 / 2 Ndee yimre diidaa konde abdullaay wadda ƴattii jibnaabe makki sal, fawi ɗumen cukuñaagu e njar-ƴiiƴam. Mettere mawnde wonanimi heen, haa laawiimi heen no feewi. Laawogol am e mettere am nde no fotirnoo nii jey sabaabu haa kaal-mi ko hulɓinii e Abdullaay Wadda e ko feewti e iwdi mum, haa ɗuum jey sabaabu yimɓe makko nannooɓe mbiɗo haala ɗum tawii kadi mbiɗo renndi e mumen jokkondire goɗɗe ɗe ngonaa dawrugol. Ɓe ngari nokku am yaafnaade. Ɓe mbiyi kam ko Abdullaay Wadda haali ko hawranaani hay gooto e maɓɓe, yomi yaafo ɓe, sabu hay sinndo ko makki wiyaa aɓe paami fulɓe fof njaggirta ɗum ko kañum'en fof A Wadda ƴattii. Ɓe ñaagiimi yoo mi nattu haalde ko puɗɗiimi haalde e Wadda ko. Njaɓmi teddungal koyɗe maɓɓe haa galle am. Ko oon saanga nder jamma ummiimi ndiidmi ndee yimre''.  » Cukalel ngenaar naajo Eehey ma ɓiɗɗo ngenaarnaajo   Dono ngenaar koliyaajo   Sagata paarnorɗo mo golle jaambaaro. Oon ...

Nguurndam debbo AFRIK

Image
Nguurndam debbo (w) Kaanankeeri (AFRIK) Debbo (w)'', « ndee winndannde sifoto ko ngonka debbo e nder njiimaandi, so mbiyi njiimaandi ina wona leydi makko, ina wona kadi diiwaan makko, walla sahaaji wona kadi ngenndi makko''. Ngenndi ina wonaa wuro walla diiwaan walla kadi ina waawi toɗɗaade leydi; ko ɗuum waɗi firo helmere ( Ngenndiyanke )'', heewɓe ndañii heen caɗeele, ɓe ɓuri dañde caɗeele noon ko helmere Ngenndiyanke nde hol potɗo wiyeede Ngenndiyanke !  Oon daraniiɗo jaŋde pinal ganndal e nder renndo oon holno o foti wiyeede ? Oon binnduɗo defte janngi ganndal holno o foti wiyeede? Teeŋti noon waɗooɓe jime jeertinde e hirjinde holno o foti wiyeede ? Helmere Ngenndiyanke ko helmere fotnde dañde innorɗo tawa wonaa tan wiyde tan Ngenndiyanke weeɓaani dañde, walla yiyde, kala daraniiɗo leñol ina haani wiyeede Ngenndiyanke hayso darnde makko ina seeri e goɗɗo o. Kono ndee winndannde wonaa toon njiɗɗen yahrude, ndee winndannde joofoto ko debbo (w) afrik e tampere...

Daartol nguurndam neɗɗanke

Image
Sammba jaatara e Yero Pullo ! Ñalnde hoyre-biir 18 lewru Mbooy hit 2023 Jappu noppi ma no moƴƴi, mbele mbaawa tigitigi janngude ndee winndannde jogornde arde yeeso maa ɗo nde. Ko daartol jannginoowol, ko ɓenni e ko wonaa, e ko fayi arde. Tinndin-maa janngin-maa siftin-maa fof tan ko ngonka aade ngol haaltata; teeŋti noon hakkunde ɓeeɗo worɓe ɗiɗo (2) yontaaɓe « Sammba jaatara e Yero Pullo tesko no moƴƴi ko fuɗɗa haaleede e maɓɓe koo, walla ko fuɗɗaa sifeede e golwole aade, noo foti wuurdude e nder nguurndam makko ko o haani teskaade ko ɓenni e ko wonaa, e ko fayi arde: jogiima jeese tati yeeso adanngo ngo, ngo haalata ko ko ɓenni nde tawnoo kala nguurndam nguuraɗam ina jogii sifaa mum e jaati mum, e ngonka mum, kadi kaan ngonka ina jogii ko haalata e tawaaɗe mum; njahaaji ngartaaji mum. Ngonka ngoɗka kaa haalata ko nguurndam hakkundeewam ɗama ɓennii ɗama suwaa arde, firti won ceertuɗi gonɗi ɗoon sibu nguurndam ɗiɗam-ɗam ɗaam ko nguurndam hakkundeewam, (lommbiɗam)'', ɗama nguurn...

Daaka

Daaka ko nokku ceniiɗo taccuɗo aada mum. Taccuɗo keeri e aada mum. Keeɗtuɗo 

Daaka Madiina Gunaas

Image
     DAAKA MADIINA GUNAAS Daaka jooɗa ko ñalnde Hoyre-biir 4' Mbooy 2023''. Daaka ko luulnde Aadayankoore (Alla-yankoore) .         Daaka Madiina Gunaas  Daaka jooɗiima ñalnde hoyre-biir nayi (4) lewru mbooy hitaande 2023'', e gardagol kaliifa men tedduɗo o, Ceerno Alh Aamadu Tijjaani Bah RTA''. Ndee nokkuure (luulnde) rewirnde Geno toowɗo tedduɗo o, nde ngannduɗaa ko seniinde, heeriinde, laaɓnde, timmunde to dewal Geno toowɗo tedduɗo o.  Ceerno Alh Muhammadu Saydu Bah: o wiyatee ko Ceerno Siraaji Diine, baaba makko wiyatee ko Saydu Alfaa Bah, ko waɗi o wiyaa Muhammadu Siraaji Diine, o jooftina e innde baaba makko RTA''. Kala noon ɗo wiyaa Ceerno Mawɗo  ina anndaa ko kanko wiyatee Ceerno Mawɗo RTA ''. Ceerno Siraaji Diine Seek Alh Muhammadu Saydu Bah yiy (jibinaa) aduna ko hitaande 1900 to cikkitte e nder yirlaaɓe diiwaan Podoor, walla laaw. Ceerno Saydu Alfaa ina anndaa nguurndam tiiɗɗam ɗam o wuurduno e Ceerno Seek Muu...

Batu Madiina Gunaasnaaɓe

Image
Ceerno Ibnu Umar Bah, yoo duuso ɓooy. Ñalnde hoyre-biir 18 lewru Colte hitaande 2023 ( stains fr) Batu madiina Gunaasnaaɓe he ceerno Ibnu Umar Bah RTA''.     Koolol ngenndiwol he hitaande hesereyankoore nde ɓesngu Madiina Gunaasnaaɓe he ceerno Ibnu Umar Bah RTA''. Nguu ñalngu, ko ñalngu mbaɗngu faayiida sanne. O siftinii o hirjinii ngam juulɓe yoo ndew Allah no haanirta nii, e sunna Nulaaɗo Allah Muhammadu mo jam he kise ngoni he mum oo. Ngam neɗɗo alaa so wonaa diine mum he tijjaaniya mum. Ceerno Ibnu Umar Bah RTA'', wonaa tan he nguu ñalngu o fuɗɗii waɗde hono ɗii ñalɗi keeriiɗe he ɓesngu MG sikke alaa ko ko tabiti he mbaydi kuuɓtodinndi. O siftinii ɗoon ngam golwole mawɗe ɗe Ceerno Siraaji Diine Seek Alh Muhammadu Saydu Alfaa Hammaat Bah RTA''. « waɗdano he leydi arabyankoori ndii he kitaale 1970 he leydi arabi-sawdit ndii he wuro  makka teddungo ngoo ngam won nokku gooto ina toon ɓe, ngariino ngesa ngoota ko Nulaaɗo Allah mo jam he kisal...