Articles

Affichage des articles du octobre, 2020

GIƊGOL TIMMUNGOL

Ñalnde Naasaande 29 Yarkomaa hitaande 2020 Tesko ngel binndanngel keeringel; hakkunde ɓe yimɓe jotondirooɓe he mbaydi golle keeriiɗe, hay sinndo golle ɗe peeñata ko he jotondiral maɓɓe keeringal.  Giɗo nokkata ko he gerngal. Gaño nokkata ko he seytol. Jiɗoowo nokkata ko he noɗol. Jiɗeteeɗo nokkante, kañum nokkata hay he gerngal gootal. Njokken tawde janngoowo o fuɗɗii ma roɓindaade he ngel binndanngel tokosel keeringel.  HAKKUNDE JIƊOOWO HE JIƊETEEƊO: Jiɗoowo he jiɗeteeɗo holi nafooje hakkunde maɓɓe ? Jiɗeteeɗo alaa hujja he waawnude jiɗoowo ɗum o. Nde tawno kanko ko o teelɗo he giɗgol. Kadi ko o teelɗo he gañgol. Sa yiɗii neɗɗo ine woodi ko nafatu-ma, ko hono noon sa añii neɗɗo kadi ine woodi ko bonnantu-ma. Kono kanko jiɗeteeɗo o alaa ko bonnanta-mo so añaama so o yiɗaa ma. Alaa heen ko mbaawɗa ustande mo walla ɓeydande mo, nde tawnoo ngaal geɗal immii koto Geno. Sa añii neɗɗo alaa ko ustanta-mo, alaa heen kadi ko bonnanta mo. Kono aan jiɗoowo o ina woodi ɗo bonnanta ma, ind...

Hiraande ko ñalawma fewjete

Ñalnde Aaɓnde 26 lewru Yarkomaa hitaande 2020 Hiraande ko jamma ñaamete kono ko ñalawma nde fewjete ! Mbele ngu ñalngu ngonngu hannde Gine mbele aɓe tijjinoongu ? Mbele ngu ñalngu alaa mo ngu jommbi ? Mbele sa leliima jamma aɗa miijo mbele alaa ko jolata he ɓernde ma ? Holi peeje ƴettuɗa ɗe kanndortoɗa nguurndam ma ? Tawde pulaar wiyi ko maa feere bona nde feere moƴƴa. Ɗe peeje ciŋkorinoɗa mbele ɗe caŋkaani ma ? Holi darnde ma he ngal dingiral ɓoccolal, ngal ngannduɗaa a suwaa tawo naatde kono ina waawi ngal wona mojaare ma janngo ! Tesko aduna tagaa he mum ko geɗe ɗiɗ-ɗiɗiije kannje fof aɗa haani tijjaade ɗe he nder nguurndam ma sibu ɗe njombaani ma".  Nguurndam he maayde Ñawu he cellal Dañal he baasal Jiyɗe he ngumndam Tesko ɗee geɗe fof alaa heen ko jommbuma he nder nguurndam ma. Kala heen gootal aɗa haani ɗum heblanaade; sibu Ceerno Muhammdul Mansuur Ibnu Ahmadu Baro RTA yo yurmeende Allah won he makko (aamiin), o wiyi: neɗɗo fof ina haani heblanaade janngo mum. Tawde a daɗaan...

GINE KONAAKIRI

Ñalnde hoyrebiir 24 lewru Yarkomaa hitaande 2020        AK, Laamu boomaare Balɗe tati capanɗe tati qiimaaɓe ko kawrii he lajal he nder leydi Gine ndenndaandi noddirteendi ngenndi potal. Caggal ɗii suɓngooji jawtiɗi, gila ñalnde dewo 8 lewru Yarkomaa htnd 2020 leydi ndi deeƴaani maayɗeeli kaantorinɗe njokki waɗde he Gine. Laamu tooñanngeeji mawɗi, ɗi ngalaa hujjaaji baɗɗii ɗi dewnaaɗi he penaale kaantorinɗe. Ngo suɓngo maa won teskinngo he nder leydi Gine; caggal nde Alasn Abdrahmaani watara bayini maa tawtere suɓngooji payɗi arde ñalnde capanɗe tati lewru Yarkomaa 2020", toon to Koddiwaar warngooji kaantorinɗe ine njokki waɗde.       GINE KONAAKIRI Ndi ngenndi hannde woni ko he kaaya-mbeeya mawɗo, caggal kay nde laamu leydi ndi ƴetti fetelaaji ine fella ɓesngu ndi tawii ko he yamiroore gardiiɗo leydi ndi he jaagorɗe mum. Caggal nde pedle daraniiɗe jojjanɗe aadee ine kucciti heen ine ndaara ko aldaa he kartagol (kajagol). CEDEAO mbele k o fedde dar...

FEDDE NGOTAAGU AFRIK

Image
Ñalnde Njeslaare 21 yarkomaa htnd 2020        FEDDE NGOTAAGU AFRIK         Sellu Dele Jallo (GINE KONAAKIRI) Fedde wiyeende CEDEAO nde so tawii kono paamirmi nde wonaa fedde nafoore renndo Afrik, teeŋtii he hakkunde diisodoosɗe en. So tawii nde wonirnoo ko ngam haɓaade penaale renndo afrik mbiɗa sikki ɗuum goongɗaani ! Nde tawnoo kamɓe huufɓe ndeen fedde ngotaagu afrik kala aɓe ɗaminii ndee jojjannde maa heɓtoɓe ɓe njaɓaani suutde konnguɗi maɓɓe fayde he ndi leydi Gine konaakiri ngonndi hannde he o kaayambeeya. Ñalnde kala yimɓe ina maaya he ndii leydi hay mbuubu ɗojjata. Holi peeje potɗe laawɗineede ha ha nde fenaande heelnunde ine amna gite aduna fof ine hocciti he mum. Mbele ngal dawriyankaagal ɓamtata Afrik itta caɗeele renndo men ? Hanki so tawii ko dawrugol sarɗiyankaagal, hannde ko dawrugol boomƴiiƴamaagu. Afrik ine sokli dawriyankooɓe waawɓe ɗowde leydi he senngo ɓamtaare. Ngo suɓngo waɗnoongo ñalnde dewo 18 lewru yarkomaa htnd...

NEƊƊANKE

Ñalnde Dewo 18 yarkomaa htnd 2020        TIITOONDE: NEƊƊANKE Neɗɗo ko tagaaɗo he mbaydi njuɓɓundi. O fotaani fenngiɗinde nguurndam makko ha o wonta nuskiiɗo he nder renndo makko. Ndeeɗo winndannde noon maa nde won ciimtol golle aade he tagi mum, walla nih mbiyen he nguurndam mum. Tawde neɗɗo ko moylol, ine waawi woodde ha ɓooya natta woodde; firti ko goodal neɗɗo ngal ine waawi nattude woodde, kono Allah tagɗo mo ko o guurɗo mo maayata, ko o kisɗo ko o kisnoowo mo kisal duumingal lommbii he tamannde mum. “ Neɗɗo ko baylol, tawde neɗɗo hoyre mum ko o baylol omo waawi waylaade he kala sahaa; ala he aago so o finii subaka o laaɓndito hoyre makko holi kanko ? Tawde omo sikkitii ngaal makko goodal ine waawi waylaade he kala sahaa to tinal makko, to baasgol makko tinde. Neɗɗo ko o haatumere hoyre makko, omo foti ƴettude kuɗol ngam o winnda hoyre makko, he nder koo winndata hoyre makko ko omo jappa noppi makko ngam heɗtaade ɗum he rewondirde ɗum he jaŋde ngam noppi ɗi mbaaw...