Articles

Affichage des articles du mars, 2019

Ogosugu-Mali

Ñalnde hoyrebiir 23 lewru mbooy hitaande 2019 njamndi 13: ñalawma.                 Ogosugu-Mali. Ngenndiyanke Joob wiyi: Kulol reedu haɗataa maayde. Nde kure puccitii petti. Eeraango e hartaango mawngo kokkitii ndotti. Nganndumi añɓe ndañii sagooji mum'en. Ɗoon tan wiyaa ɓe njanii e wuro fulɓe mawɓe nayeeɓe sukaaɓe kam e rewɓe sowiiɓe kuree e conndi ɓe cokki alaa ko haalete so wonaa ƴiƴameeje ɓe ndufii. Añɓe cummbi cajii alaa koɓe nawi e balle so wonaa dogoo en mbaɗii bone mum'en ndogii. Lemiimi fuɗɗaange e hiirnaange mi yiyaani sagataaɓe. Njiymi ko sagataaɓe wontuɓe seemedɓe e mbeddaaji dariiɓe. Cinndon koɓe wakkiiɓe konnguɗi mawɗi wukkutooɓe kono tawa golle e baɗle ɓe ngonaa woɗooɓe. Leñol am. Leñol am...

Yimre Ceerno Ibnu Baayel Bah.

Ñalnde Mawnde 22 mbooy hitaande 2019. Aduna wonaa paso. Kono ñalngu yajjittaake sibu golle makko pamɗaano. CEERNO IBNU-BAAYEL BAH. (MG). Ndee yimre lobbere waɗanaa ko ceerno men ɓiyi ceerno men Ceerno Ibnu-baayel mo ceerno Alh Aamadu Tijjaani Bah (MG). Ngol nattugol ceerno Ibnu-baayel Bah waɗii ko ñalnde go'o (21) duujal hitaande 2016 caggal nde DAAKA nde luulnde Alliyankoore waɗoore he kala hitaande, tawii fuɗɗi ɗum ko Ceerno Mawɗo; Ceerno seek Siraaji diini lollirɗo Alh Muhammadu Saydu Bah " MADIINA GUNAAS" . Ceerno Ibnu-baayel sifaama e makko sifaaɗi, ngam diiyankaagal makko, e wonde mo neɗɗo moƴƴo newiiɗo keewɗo njurum”, ina teskaa e makko waawde calminaali, so on ndokkondirii juuɗe omo ɓooya tamde junngo ma, omo laaɓndo holi aan so tawii o anndaa ma?. Ina anndaa he nguurndam makko o ɓurnoo wonde ko ngenndi Gaboo (Gabon), ko toon Ceerno Aamadu Tijjaani Ba...

Daaka Madiina gunaas

Image
Madiina gunaas, Daaka 2019 Luulnde Alliyankoore nde yonti Ñalnde Aaɓnde 18 mbooy hitaande 2019. Daaka ine jooɗo ñalnde 6 lewru Seeɗto hitaande 2019 he gardagol ceerno Alh Aamadu tijjaani Bah kaliifa tedduɗo mo Sahre diina, sahre waliyaaɓe. Madiina gunaas siñcaango e hitaande 1936 tawii siñcingo ko ceerno mawɗo ceerno seek  Siraaji diini seek Alh Muhammadu Saydu Bah Maadiina Gunaas. Caggal ngoo siñco tiiɗngo sinciraango diine ALLAH e Nulaaɗo mum sallallaahu Aleyhiwa Sallama. Sahaa  Daaka  so yontii ceŋɗe nayi ɗee fof ine ngara ngam ɗaɓɓude Allah e Nulaaɗo mum ( SAW) , e taasaade e ndee moƴƴere luulnde Alliyankoore laaɓtunde. Afrik, orop, aasi, osoyaani, fof ine renta e ndee nokkuure soomnde kisal e daɗal.  Ceerno Aamadu tijjaani Bah  jooɗo huccita e dental ngal, dental ngal jooɗo huccita e makko, gooto fof ine foo...

Peccugol ɓe leñol fulɓe.

Ñalnde njeslaare 13 lewru mbooy hitaande 2019. KAAWIS HE NGUU ÑALNGU. senegaal (leñol fulɓe, ɗemngal pulaar, koɗki fuuta. Kaawis, mi anndaa fof holto hatanteeɓe leñol ngol ngoni? Ƴeewtan nde fenaande nde alaa kaaloowo. Ɓe pecci leñol ngol, ɓe mbiyi peuls toucouleurs, mbaɗtenee-kam ɗum e pulaar am laaɓɗo.  Pulaar-Fulfulde. Ɓe mbiyi e nder ngenndi senegaala toucouleurs en, ɓe tolnotoo ko e 26% innama aadee. Ñalnde 24 lewru bowte hitaande 2015 ɓe mbaɗii loskooji maɓɓe ɓe mbiyi: Jolfuɓe njahrata ko e ujunnaaje 5 208 000 innama aadee. Fulɓe ena tolnoo e ujunnaaje 3 452 000 keewal maɓɓe. Laawɗingol. Ellee maataw jolfule ɓuri en heewde ko ina tolnoo he tonngooɗe (2%), so en teskiima wonnoo ko e hitaande 2015 tawii hoyreejo mawɗo leydi senegaal ina jooɗi ina futtini gite ɗemngal mum ina ware; Pulaar wiyi: so safaara w...

Taarik Fulɓe.

Ñalnde njeslaare 6 lewru mbooy hitaande 2019. Ko ngam sifaade nguurndam renndo fulɓe, teeŋti he carogol leñol ngol he nder duunde baaba Aadama nde. Fuuta tooro, fuuta Jalon, fuuta maasina, Adamawa, fulɓe fuladu tawii tigi ko hoɗɓe he nder Gine-bisaawo ɗo wiyetee Ngaabu. Fulɓe nde tawnoo ko aynaaɓe, ko remooɓe, ɓe keewaani tabitde nokku gooto. Leyɗeele ɗimtaaɗe yeeso ɗe fof leñol ngol ena ɗoon tawee waɗii noon ko wonde-ɓe eggooru-hoɗooru". Gila ko adii duuɓi (171) leñol ngol ena woodi, nde fulɓe kawrata he Annabi Muusaa ASW (YJK) aamiin to dowla misira, caggal mum fulɓe kawrii he Annabi Iisaa (ASW) ", Pulaar ko ɗemngal no ɗemɗe ngenndiije ni. Kuɗol Musiɗɗo mon Siraaji Joob, lollirɗo Ngenndiyanke Joob jeyaaɗo cuuɗi men Rabat, he diiwaan mo Madiina Gunaas" wuro Alh Muhammadu Saydu Bah (RTA).  Les Peuls sont  appelés  Fulani   ou  Fulfudés  par les anglophones, mais ils se nomment eux-mêmes  F ulbé (singulier :  Pullo ); ils sont appelés  Pu...

Daaka-Madiina-Gunaas 2019

Ñalnde aaɓnde 4 lewru mbooy hitaande 2019. (Daaka Madiina Gunaas.) Madiina gunaas, wuro diine wuro sunna tabital pulaagu, laamorgo tijjaaniya; gural boyli weli ndiyam moƴƴi ŋari ƴoogooɓe", Njiɗaa ngaraa njiyaa njiɗa laabi ndenndi ceeri, ngola fayi daaka, ngola fayi Daarul-hijiratu, ngola fayi galle ceerno seek siraaji diini seek Alh Muhammadu Saydu Bah. Madiina malaango. Madiina Gunaas. Ngo wuro teddungo siñcaango e hitaande (1936). Luulnde alliyankoore nde yontii ñalnde hoyre-biire 6 lewru Seeɗto hitaande 2019, e gardagol Ceeeno men kaliifa men ceerno Alh Aamadu tijjaani Bah, kaliifa tedduɗo mo Madiina gunaas", He miñiraaɓe makko tedduɓe ɓe : Ceerno Alh Abdul-Ajiij Bah, e Ceerno Ibnu Umar Bah , gaynaako aynaaɓe, goornoowo ena yeñi jofnoowo ena yeñcini. Koolaaɗo ceerno Aamadu Tijjaani Bah. Kisnugol Daaka o. Ceerno men ena heewi reentinde renndo ngo, jeyngol ngol, yimɓe ...