Ciraa baa, Cirta baa
Yimre: Ciraa baa, cirtaa baa.
Ñalnde dewo 24 lewru Juko 2025.
Kosam ina weli fanndii en he moƴƴereeji.
Njurum heewi hanndii en he duwawuuji.
Ñooltude en he ñolnooɗe.
Hejjere jamma bojji kijjitinoowo.
Kiram he manngu ko he dookre.
Jamma he ñalawma ŋakkere ɗoyli fiil-fiiltini.
Neene ko nehɗo he nehaande haɗi en nehtorinde.
Ruttitii haɗi en haɗre haɗoore en wonde.
So jamma o jenngii ha baade ɗe cooki.
Fuyboo he diƴƴe damuɗe galleeji ina yuurno.
O ɓooyi he ladde he nder ɗee kolaaɗe.
Ina miijo maayde he raddooji.
Oo ɓiɗɗo ɗi ngonaa goppooji.
Sahaaji miijo falo haɗa ɗoyli he karaali.
Ɗoyli ndoga kaɗa ŋoŋɗi he ɗii jammaaji.
So baaba ko ƴiiƴam yumma ko kosam.
Baaba: won heen ko fenngiɗɓe miijooji.
Njurmaaki ɓesngu mballitaani.
Miijooji moƴƴi njooɓnaani.
Njurum ɓe njurmaaki.
Miijooji moƴƴi ɓe njooɓnaani.
Ɓesnguuji ɓe njannginaani.
So baɗlal ɓe mballaani.
Sibu hay yoga heen miijooji ngoɗɗaani.
Ciraa baa, cirtaa baa.
Baade toɓa ceerta nguulaandi.
Ɗee peƴee nguule.
Ɗee cokkee nguule.
Njurum neene fooli en foolti en.
Liɓi en hakkunde ɓoggi ɓernde tonngii en.
So ndiyam ko yurmeende neene ko yurmeende.
So abbere aawaande ko yurmeende neene ko yurmeende.
Ñawbuuji he bojji muñnooɗo.
Baade maramalle toɓo he ilooji nder mum juuwwotooɗo.
Ngam barma he haatannde deftotooɗo.
Bolle ŋaayooje come cirkooje he paaɓi ŋaakooji.
Fof tabitii o wonaa jeeƴotooɗo.
Defoowo ndee hiraande jamma.
Deftoowo ɓikkon ɓadtina, yogaaɓe heen ñammina.
Baaba ko baabɗo ɓikkon yurmii.
Ɓadtini hoyre mum fuunti walliti.
Renndini kon duwii.
Yoo Geno feewnu duwaawu feɗɗiti.
Miijiiɗo ko on ndesaari janngo woppirii.
Duwaawu Baaba akon catii.
Duwaawu neene he yurmeende akon njuwwii.
Barke he baraaji nder mum akon mbaali.
Janngo lomtaade akon tijjii.
Bojji baaba janngo akon momtii.
Jibnaaɓe ko yurmotooɓe ɓesnguuji wallitooɓe.
Gila ko roofolɓe heɓɓittooɓe, kaɗa yoolayru he tigguyaagu.
Moofta haangaaɓe o duwanooɓe.
Kaaɗi cella ɗo peewal woɗɗittaako.
Martaba ara ɗo ganndal woɗɗaani.
Jawdi ara baasal ɗo waali dañotaako.
Ciraa baa cirtaa baa.
Baade toɓa ceerta nguulaandi.
Ɗee peƴee nguule.
Ɗee cokkee nguule.
Geno tagi en fotndaani.
Ɓee o tagi hakkillaaji o rokkaani.
Ɓee o tagi jawdi o rokkaani.
Ɓee o tagi cellal o rokkaani.
Moni kala yetta Geno he dokke ɗe pamɗaani.
Yoo Geno yurmo maayɓe ɓe ngartaani.
O yaafo jahɗo mo hay huunde naworaani.
Pergitte o acci caggal ko njeɗu o tinaani.
Geno ko jurmotooɗo hay gooto o woppaani.
Maayɗo he guurɗo hay heen gooto o yeebaaki.
Galle makko ina yaaji en ɓittondiraani.
Hay aljanna miijo gaynaani.
Maa en naat tawa en ɓittondiraani.
Njanngi ɓuraana lislaam njeddaani.
Cuɓii Nulaaɗo ha aññeere caggal ɗalaani.
Wirdu tijjaani njaggii ha tiiɗi ngoppaanii.
Ha nder aññeere kurus ɓe mberlaaki.
Nakiir he muŋkari tawi kurus he junngo o tamtaani.
Amin mooli Geno.
Amin moolti he Geno.
O musiiba momin tinaani min ndewaani.
Ɓe sanndolinɓe ndewi piɗtaali.
Piɗti jam piɓi toon fitinaaji.
Njeddi Nulaaɗo njebbilii he fitinaaji.
Ɓe ngaddi hadiseeje ñawɗe jam ɓe njiylaaki.
Bahe puuɗaaɗe, koltuuji koliiɗi he terɗe.
Luppitiiɓe gite, yahduuji puuyɗi.
Jeewte bagge he majjere semmbolinnde.
Fedde ibiliisa fooɗondirooɓe he cemte.
Yedduɓe annduɓe he waliyaaɓe.
Wiyɓe ko Geno tan he Nulaaɗo.
Ko goonga, ko Geno tan he Nulaaɗo.
Kono ɓe njejjitii sababuyeeji.
Ɗi Diine haali to majjotaako.
Baaba Aadama ko Geno.
Yumma men Hawwa he makko yalti.
To ɓuraana yeddotaako.
Winndere ndee, juulɓe juulooɓe he juulirɗe.
Ɓee ko sanndolinɓe Geno njaɓaani.
Ɓee ko annduɓe Geno njeddi bolol ndewaani.
Ɓee ko murtuɓe fedde jihaadi ngam Geno ɓe ndewaani.
Ɓe mbiyi ko hay ɓe tabitinaani.
Ɓe mbaɗi pedlel maɓɓe hay Diine ɓe ndewaani.
Ɓe mbiyi ko fedde jartodinɓe hay Pulaar ɓe mballaani.
Kuɗol Ngenndiyanke Joob
Ñalnde dewo 24 lewru Juko
2025
Commentaires
Enregistrer un commentaire