Articles

Affichage des articles du août, 2025

Ciraa baa, Cirta baa

Yimre: Ciraa baa, cirtaa baa. Ñalnde dewo 24 lewru Juko 2025. So baaba ko ƴiiƴam yumma ko Kosam. Kosam ina weli fanndii en he moƴƴereeji. Njurum heewi hanndii en he duwawuuji. Ñooltude en he ñolnooɗe. Hejjere jamma bojji kijjitinoowo. Kiram he manngu ko he dookre. Jamma he ñalawma ŋakkere ɗoyli fiil-fiiltini . Neene ko nehɗo he nehaande haɗi en nehtorinde. Ruttitii haɗi en haɗre haɗoore en wonde. So jamma o jenngii ha baade ɗe cooki. Fuyboo he diƴƴe damuɗe galleeji ina yuurno. O ɓooyi he ladde he nder ɗee kolaaɗe. Ina miijo maayde he raddooji. Oo ɓiɗɗo ɗi ngonaa goppooji. Sahaaji miijo falo haɗa ɗoyli he karaali. Ɗoyli ndoga kaɗa ŋoŋɗi he ɗii jammaaji. So baaba ko ƴiiƴam yumma ko kosam. Baaba: won heen ko fenngiɗɓe miijooji. Njurmaaki ɓesngu mballitaani. Miijooji moƴƴi njooɓnaani. Njurum ɓe njurmaaki. Miijooji moƴƴi ɓe njooɓnaani. Ɓesnguuji ɓe njannginaani. So baɗlal ɓe mballaani. Sibu hay yoga heen miijooji ngoɗɗaani. Ciraa baa, cirtaa baa. Baade toɓa ceerta nguulaandi. Ɗee peƴee nguu...
So wonko faati he men ƴeewtoɗen. So wonko faati he ɓe men ƴeewtoɗen. Ƴeewtaare koye men ina waɗɗii en. Woto ko waɗɗii waɗɗaaki en. Waɗɗaade en ko waɗɗii, ɓuri ko waɗɗii waɗɗaade en.  Wonko waɗɗii mbele ɓe mbaɗii ? Wonaa wutte he wuttulo tan waɗɗii. Wonko waɗɗii ko waɗɗii . So tawii ko waɗɗitinde ɓeen ɓe waɗɗaade waɗɗii. Jannginde Diine he ganndal. Wuurtinde wuuriiɓe. Ɓadtinde woɗɗuɓe. Woɗɗitaade woɗɗere woɗɗinoore ɓadtiiɓe. Wallitde jastude. Ƴeeŋtinde yooliiɓe. Yooltude yooliiɓe. Jeewte ballitooje renndo tabitina. Sa ardiima dental wallit. Sa ardiima galle he golle wallit. Enɗam he Diine yooɓnu. Faatoraaɓe heen siftin. Ɓadtoɗaaɓe Pulaar he pulareeje tinndin-ɓe. So joɓɓi mbaɗii ummitin-ɓe. Njanngen Pulaar njannginen. Pine he aadaaji kollen-ɓe. Maayde ngam he Pulaar yoo jaran'en.

Yimre, Saganke

Saganke: Caŋnuɗo ceŋɗe he caŋaale mum. So wertaango he weraango mum. Diƴƴe he diiñorɗe mum. Cewle he ilooji mum. Tule he jipporɗe mum. So maaje ɗee ɓeeɓi. Ilooji ɗii pajjii. Jeeri ndii ndogii. Waalo he kolaaɗe ɓeeɓtii. Joomiraaɗo joom baɗe he baawɗe teeŋtinii. Konngol he defte, jiiɓru jiiɓtii. Oon Saganke mballinii-mi baɗlal o addii. Wal-fatuhuu diɗɗe he keewal o tijjii. Waraa'itannaasa baɗlal he yurmeende o addii. Ko Nulaaɗo gooto yurmeende o hooli. Madiina he ngal gural o jaɓɓii. Ñalnde mburaangu dicci koppi Makka hooli. Penaale njuli njurbitii. Ƴiiwoonde jam feggii baade cookii. Saganke saggitii en he Diine konnguɗi o suutii. Mawɓe he sukaaɓe Diine o eewnii. Maale ɓamtaare janngo eɗen tijjii. Eh aljanna ko kañum ɗaɓɓitii. Miin komi golluɗo ha yurmeende Geno ɓadtitii. Pergitooje kaɗa en ndee waadere. Pergitooje kaɗa en ndee abbere. Pergitooje kaɗa en ndee yeɗere. Ko ɗoo lumminii-mi ha tiiɗi njattinii-mi. Makka he Madiina Diine mballinii-mi. Aduna ko ha seeɗa laakara ɓadtii-mi. Do...

Wuurnooɓe Ɗemngal

Ɓee joom en mecce he nder leñol ngol ine mbaawi wonde sabaabu ŋabbugol ɗemngal, walla ɓe ngona sabaabu jippagol ɗemngal.  Naalankooɓe, Mogiyankooɓe, Jaayndiyankooɓe, Jirwiniyankooɓe he Wambaaɓe (Yeeyi-soodi- he nder Jeere.