Wimmbo ɓamtaare
Tiitoonde yimre ndee,
Wimmbo ɓamtaare
Ngenndiyanke Joob (NJ)
Pelɓondire batte Diine.
Salaade ɓe rewde laawol poortiingol.
Rewde ɓe miijooji piɗtaali maɓɓe.
Waasde ɓe hulde Allah.
Oon Allah tagɗo ɓe tago ŋarɗungoe
Ngam Diine Islaam yoɓe ndew ɗum.
Ɓe ndewa sunna Nulaaɗo makko ɓe kormoo.
Ɓe ngabbo joomiraaɓe fiyakuuji.
Halfinaaɓe to cuuɗiindi Geno tottii.
Ɓe ndesndaa Diine e sunna ɓe tamii.
Yogaaɓe ngaddi koongu ndiiwti.
Ɓe njeddi ko Geno e semmbe mum.
Ndee fedde baɗboniyankooɓe.
Joomiraaɓe fii ummorde to Geno folloore.
Tuma hannde gonaaɗo fedde jihaadi.
Ko daranaade en ngenndi.
Haɓanaade en ɓiɗɓe ngenndi.
Jannginde ɓe ganndal pinal he toowal.
Fedde jihaadi ko fedde ɓosnoore en ɓamtaare riiwtanoore en majjere e humambinnaagu
Tafanoore en bolol ngam Geno en seedaade.
Fittanoore en boli ndii ngenndi.
Haɗa ndii ngenndi boomaare.
So en maayi haɗa en ndii nguleendi jaynge en yottaade.
Ko en seɓɓitiiɓe.
En keɓaani tawo ɓeen heɓɓittooɓe.
Lummintooɓe hakkunde gaggi.
Darantooɓe en e dow giye baddi.
Ɓe kulaani maayde sabu maale makki.
Ɓe kaalana en ƴiiwoole toɓooje e dow makki.
Fetalaaji maɓɓe ngurmbitii en ɗii gonɗi.
Caayni en ɗii piɗtaali.
Ƴoognii en ɗii gonɗi, goɗɗunooɗi en ɗee jiyɗe.
So en pirtaani ɗee piɓle men e oo Diine.
En njeddani ɓe ardiiɓe en e oo Diine.
En toppitiima ɗee doosɗe jowi.
En mbiyi diine ko kulol Allah wonaa hare fetelaaji.
En mbiyi Diine ko ɗooftaade sunna wonaa hare fetelaaji.
En mbiyi laawol tijjaaniya ko ɓeyditoraade.
Tabitinirde ɗum ngootaagu fiɓnde fayde to Geno.
En ɗuurniima ndee fedde majjuɓe majjinooɓe en laawol Diine.
Waranɓe en jiyaaɓe.
Waranɓe en yimɓe Diine.
Woto mo fuunti hoyre mum janngo halkaare.
Diine
Diine wonaa piyanɗe.
Diine wonaa waawnere saka yooɓo piɗtaali.
Accir ɗiin piɗtaali e fitinaaji.
Ɓe kulaani Geno ɓe ndeenaaki.
Suusɓe maayde janngo hasboore miijaaki.
Soɓe cikkii ndee fedde ko Diine darani.
Soɓe cikkii ndee fedde warde aadaaji daranii.
Soɓe cikkii ndee fedde ko haɓanaade humambinnaagu daranii.
Yoɓe pellit ko e boli majjere ɓe ndarii.
Yoɓe pellit ko e calɗi boomaare ɓe njaggiti.
Ndee ko fedde boomaare inniti.
Ndariinde e halkaare filñitii.
Ndee ladde Allah jeereende ɓe ndarii.
Nde peŋtuɗaa toon penngal fenaande.
Peŋɗaa toon penngal feere fenaande feƴƴoore.
Toŋtuɗaa majjuɓe e dow laawol boomaare.
Hay laawol fayde to aljanna ɓe ndewaani.
Kuufa ko innde gittoowo piɗtaali, hay juulɓe o woppaani..
Iran e palastiin ndillii kono on ɗojjaani..
Farayse e Amerik nawii pettooje hay juulɓe ɓe ngoppaani.
Ko haɗi on sammude ngoo saawaawo ngo boli mum majjataa e laawol halkaare.
Silameeje mon kaaɗi ko e juulɓe ɓe laawol Geno ngoppaani.
Haa abada siraaɗi maa ɓe taccu ɗo koyɗe mon ndeaawni.
Ko fedde janfiinde Geno ɗo Diine ɓe ndewaani.
Sayku Umaar barke pele mum carii e aduna he alaa ɗo heddaani.
Ɗe naati e leyɗe alaa ɗo barke makko keddii.
So barke ina haaldatno e hoore mum.
Maa wiyi on njoɓaani diminne e golle mum.
Afrik,
Limoore men he ndee winndere.
Limto limoore en he ndee winndere.
Bone dookɗo en hee ndee winndere.
Hawnooɓe ɓoggi hawtunooɓe ɗiin ɓoggi.
Tawii kawiri ɗiin ɓoggi ko ɓiɗɓe afriknaaɓe.
Saliiɓe finde he janngude.
Tonngiiɓe he majjere he humambinnaagu.
Lunndiiɓe annduɓe mum'en.
Ɓaggiiɓe he baɗboniyankooɓe.
Hawananooɓe ɓoggi gacce.
Rokkaaɓe fetelaaji yoo pellir ɓiɗɓe ngenndi.
Ɓiɗɓe afriknaaɓe ko teppiiɓe he teppol halkaare.
Sibu ɓe njanngaani gannde maɓɓe.
Ɓe njanngaani gannde tuubakooɓe.
Ɓe ngoni e hakkunde kaaya-mbeeya.
Ɓe teppii he nder pinal tuubakiri.
Ɓe ngoni waasaaɓe waasdaaɓe he koongu.
Teppaade en he ganndal ko bolol halkaare.
Ko ɗuum yooɓino ɓeen ɓennuɓe tawii Diine ndewaani.
So en njanngaani ɗemɗe men maa en ngontu añɓe koye men
Ɓe puunta en e nder ɓoggi halkaare ɓe mbooma en.
Nelsoon Manndelaa ko noon mahirno maande mahiinde e nder afrik di siid.
Tafnooɗo fedde komistee en.
Ndeen fedde innaa ANC
Lollirnoonde haɓaade leñam-leñemaagu.
Feccugol leƴƴi koɗduɗi.
Sibu boɗeejo ɓuraani ɓaleejo.
Ɓaleejo ɓuraani boɗeejo.
Ko enen njiidi lasli.
To yummen hawwaa e baaba men Aadama.
Nelsoon Manndelaa dummbaaɗo e dummbirdu duuɓi 27
E ɗeen dummbe, o jannginii toon gannde toowɗe.
Ngam lelngo dawrugol ko renndinde ɓesngu leydi hisna.
Yiylaade peeje artirde ngootanfaagu.
Pedle lunndiyankooɓe heɓɓitaade ɓe e miijooji.
Renndinde ɓesngu leydi fof jooɗdo kaaltida.
Jaŋde pinal ganndal lollina.
Falaade ɗee tooñe.
Falaade en ɗee gacce.
Sibu ɗe tunnganta en ko mette.
Nelsoon Manndelaa nelaa kaɓantooɗo ngootaagu ɓiɗɓe ngenndi.
Dummbanooɓe ndummbita.
Kaaldigal waɗaa nanondiral jokkii.
Fetalaaji njoɗƴinaa.
Hilifaaɓe kaalditi jam dooki hanndi afrik di siid.
Nelsoon Manndelaa suɓta gardiiɗo leydi.
Duuɓi jowi jooɗi feŋi laamu jam arti hanndii.
Afrik,
Afrik ko galle ngalu he ɓamtaare.
Wertaango heewngo ngalu he faggudu.
Gannde diiñiiɗe he hakkunde weeyo.
Gannde diiñiiɗe he hakkunde caalli he ilooji.
Wertaango rem-ruumaano.
Wertaango alɗinorngo suɓtaango.
Weeyo higgiɗinngo mahiingo.
Wertaango heewngo kaaƴe diiñiiɗe he ƴumooje.
Afrik ko wertaango baaye-waayo.
Doŋe ƴamtunoongo kono koɗki ndoŋki.
Wertaango yurminiingo yuŋginiingo.
Sibu ko wertaango baaye-waayo.
Wertaango heewngo ndiyam he ilooji.
Heewngo kaaƴe daneeje.
Heewngo kaŋŋe he ndeelam.
Afrik aafii ko he ndunngu mo siiltaani.
Woɗeeɓe woɗɗunooɓe ɓadtii.
Gannde afrik ngujjii.
Tawreeta he innjiila fof gannde ɓe ngujjii.
Afriknaaɓe njanngaani hay pinal ɓe ndeenaani.
Yogaaɓe keewi ko gulaani he nder ɗii ɓoggi renndo.
Faraysee e anngelee ɓe ndaɗii.
Heɓtaade en ɓe laaɓndii ko wartaade.
Cukken ɗee jolɗe ngoppen ɗee ponnge.
So afrik wonti galol moni kala yoo tawe ina dadii.
Ngoppen dukooji he nder ɓoggi laylati.
Ngoppen penaale he nguykaaji.
Ngoppen ɗaynondiro he waas-neɗɗaagu.
Mawnikinaare jibini boomaare he halkaare.
Feŋi penngal gacce haɗi en ɓamtaare.
Enen fof ndaroɗen no ceerno Jalaali Pulaar mballen.
Woni wallude ɗemngal Pulaar ko janngude.
Kaɓoɗen majjere e humambinnaagu he nder men ngitten.
Ha laaɓa he nder renndo men ngasen ngubben.
Kuɗol Ngenndiyanke Joob.
Ñalnde Njeslaare 5 lewru Siilto 2025
Leydi farayse (Waala-Fenndoo).
Yoo Allah ɓeydu semmbinde Pulaar, semmbina semmbinooɓe jaŋde Pulaar sabu barke giɗgol Allah he Nulaaɗo mum Muhammadu SAW'.
(Aamiin)
Commentaires
Enregistrer un commentaire