Loƴre nguurndam Pulaagu !
Ñalnde Njeslaare 3 lewru Duujal hitaande 2023
Ndee ɗo winndannde ina waawi wooda mo nde yuwi, so tawii ko o caliiɗo goonga. Ngam miijtaade hinnde nde o woni ndee, ndee winndannde ari ko ittude mo e kaan ngonka. Maa en njubbu e caɗeele fulɓe, teeŋti noon e ɗee kinɗe garɗe lohnude nguurndam renndo men. Maa en ndokku heen yeruuji laaɓtuɗi, sibu Pulaar wiyi: kosam nebam ketungol, tawe, ɓiraɗam denndaangal ɗee kinɗe ɓiraɗam fof njalti ko e nagge. Waɗde pullo fulɓe, pulaagu fof njalti ko e leñol ngol.
Sabaabu goodgol kinɗe ɗee?
So tawii tafnooɓe kinɗe ɗe tafirnooɗe ko ngam haa leñol ngol waawa jokkondirde enɗam; leñol fulɓe ngol waɗi ko kinɗe sappo e ɗiɗi: pullo, tooroodo, baylo, maabo, sakke, gallunke, ceɗɗo, gawlo, jaawanndo, labbo, bammbaaɗo, sarif: ɗee so a teskiima alaa to njahata e nder duunde baaba Aadama nde tawa a tawataaɗe toon, waɗi noon ko ɗe mecce, ɗe ngonaa kinɗe tafaaɗe ina tafiraa ngam ceerndugol renndo ngoo. Ɗee ɗo kinɗe ko ɗe aada no innde aade nii. Neɗɗo so o wiyaama Yero ko innde makko hettinirde, sibu ala e sago so aɗa nodda neɗɗo noddiraamo innde''. « heddi noon so tawii tafnooɓe kinɗe ɗe tafirnoo kinɗe ɗe ko ngam jokkondiral enɗam, kono wonaa joofaade ɓurondiral, waɗde paamen ko hinnde tan kono firtaani tooroodo ina ɓuri gallunke walla pullo o ina ɓuri baylo eknh''. » fannu goɗɗo o, so tawii ɓe tafirnoo ko ngam feccude leñol ngol paamen ɓe keɓindiima, etee ɓe peccii leñol ngol peccugol kulɓiniingol. Sibu peccugol maɓɓe ngol ina waɗi sirku, wiyde ko kañum ɓuri kaari; tooroodo ɓuri maabo, walla pullo ɓuri gallunke, walla gallunke ɓuri baylo eknh'', fof ina harmi sibu alaa to yiyaa e nder deftere alɓuraanil kariim nde !
Pulaagu ko laawol nguurndam »
Ala e sago ngannden holko saawi e nder helmere (Pulaagu) fulɓe nginni helmere nde, ɓe mbiyi pulaagu, saawi e mum ko nguurndam ngool leñol biyeteengol fulɓe, pinal ina heen, ndema e ngaynaaka, leñol jogingol ɗemngal e aada e coñce; gannde ñiɓiiɗe, ko wayno ganndal jawdi ndariindi, walla ganndal ndema eknh''. » Pulaagu: wonaa firo helmere nde njiɗɗen firde, nde tawnoo pulaagu woɗi coomdi. Ina jeyaa e caggal Annabi Muusaa ASW'', nde fulɓe kawri e makko nde o woppiɓe ngaari tooro, ngam deftere makko tawreeta tellii e makko firti wonko o tawri fulɓe ɓee kanko Muusaa yo jam e kisal Geno ngon e makko (Aamiin)''. Caggal duuɓi 1444 fergo Nulaaɗo Allah Muhammadu SAW''. Nde diine lislaam ari denndaangal ko diine lislaam ina hormoree tawii ɗum e nder Pulaagu ngu, waɗde fulɓe kaɓaaka yoo naat diine lislaam tawde pulaagu ngu ina moofti e diine lislaam. Helmere Pulaagu nde soomi e mayre nguurndam leñol maɓɓe ngol; hono kiristanism, siiy, diine lislaam,
Commentaires
Enregistrer un commentaire