ɓamtaare hakkille

✍️🔦🧹🚪
So eɗen njiɗi ɓamtaade en ngudditat ɓerɗe men. Pitten ɗe haa ɗe laaɓa cer. So en ngaynii njomnoɗen ɗe ƴeewen holi bannge mo potɗen heɗondirde'', ina anndaa ko hakkille hedoto hakkille banndum. Ina anndaa ɓerɗe ina jogii uddoode (baafal) uddittaangal so wonaa hakkille, ina anndaa ɓernde ina tunwa (tuuni) laɓɓintaande so wonaa nde fiɗtaa haa nde laaɓi cer. Nder ɓernde ina niɓɓiɗi ina anndaa kadi ina sokli yomneede (torseede) ala e sago kala heen geɗal ina hatojini e keddingal ngal. Waɗde so en mbaɗii batu ngam haaltitde caɗeele renndo men en keɗondirat; teeyondiren, en mbaawa ƴellitaade tawa enen fof ƴellitten ko lekki ngooti ɓee ngiwri ko fooɓre, ɓee ngiwri ko cate, ɓee ngiwri ceɓeton-leɓeton lekki kii ! So en ndokkii yeru wayi kono haɓɓande ñalel (gool) tooñƴe mbiyaa yoo ngel muyni nii. Waɗde en paami mbunndi-mbunndi yeewtere nde roondi, ɓaawo daɗɗugol batu ngu roondi ko keɗondiral ngam waawde heɓindaade hakkillaaji yimɓe e miijooji mum'en. Banndiraaɓe eɗen paami jippaade e lekki ɓuri weeɓde  ŋabbude e lekki, » waɗde hakkille aadee too yowii to, tellinde mo ɓuri weeɓde e ŋabbinde mo. So aɗa tellina hakkille aadee tellinirtaa-mo ko e keɗondiral (ko e keɗtagol neɗɗo oo tellinirtaa-mo, ko ɗuum saabi tuubakooɓe ndaɗiri Afriknaaɓe kamɓe Allah ina rokkiɓe waawde heɗaade kala aadee, hay sinndo aɓe calanoma so tawii ɓe paamaani'', nde tawnoo faamde haala ɓuri tiiɗɗe e waawde haala. Nde tawnoo caɗeele renndo ngoo ɓuri heewde koto batte keɗondiral, nde tawnoo konngol ina waawi regaade (sellude) tawa heɗiyande oo faamaani ko haala. Waɗde en paami, faamde haala ɓuri tiiɗde e waawde haala. Yeru « » somi wiyii ma ko waɗno woto waɗtu, ɗoo wonko roondi''. En njiyi sehaaji batu daɗɗe, waɗee jooɗorɗe koybuɗe wooda jooɗinooɗo wootere e majje o faya e unmaade tan o wiya kaari reenan am ndee am jooɗorde hami ara''. Ɗoo ko haala mawka, firti haala ka faamaka ina ɗoon. Ndeen noon ala e sago caggal daɗɗagol batu e guddotiral ɓerɗe rewi heen ko jomnondiral ɓerɗe e keɗondiral waɗtindi. Jappude noppi heɗaade e aynitaade ndeen yeewtere e hormaade ngaal kuccondiral'', paamen mo mbiyaten ko ganndo o, ina jogii ko heewi ko o janngata e men. Sibu ganndo o koo cunnotooɗo on omo hoccindo kono onon ɓe njanngaani ɓe on kuɓinto e makko. Ganndo oo koo ngesa mon, onon ko on ngaawanteeri makko''. Diisnondiral ɓeydata ko kormondiral adda jiɗondiral e korsa, jibina ganndal e ɓamtaare, jibina ko heewi haa waya no fino Geno nii yooɗde e tippondiral e ɗiin puɗooji. Yeñgo ngoon fino Geno ina jogii boolte ceertuɗe (mbooltam)''. Yiɗde ɗemngal mum e finaa tawaa mum haa ñiiɓi oon ko goongɗinɗo Geno ko tiiɗi.

Kuɗol
#NgenndiyankeJoob  

Commentaires

Posts les plus consultés de ce blog

Daaka Mantes la jolie

Tiitoonde: Taare Allah.

Yimre, Aamadu Bah dawriyanke SEN