Jammaagu ngu !
Ñalnde Naasaande 25 lewru Mbooy hitaande 2021
Jammaagu ngu ine fenngiɗi kono maa weet !
Kala ko neɗɗo aawi maa fuɗ, he kala no ngaawirɗa, he to ngaawɗa. So en paami neɗɗo ko o annama jallungol, tawde jallungol so aawaama sahaaji ine waawi moƴƴude, sahaaji ine waawi waasde moƴƴude; ko ɗuum saabi neɗɗo fof ine haani yuurnitaade ngaawanteeri mum ndi so tawii ine moƴƴi maa walla moƴƴaani ! Neɗɗo wiyraaka neɗɗo ngam tago mum ngo, alaa wonaa ɗuum wiyi mo neɗɗo; ine waawi tawa ɗoon o wiyretee neɗɗo ko ngam tago makko ngo, kono wonaa geɗe nderiije gonɗe he makko ɗee cifete'', neɗɗo to o woodi to ine woɗɗi ! Mbele so o etiima ɗum sifaade walla so o jooɗiima o etiima ngam miijaade maa o gaynu ? Jaabtawol ngol ko wonaa huunde newiinde. Waɗde neɗɗo ko o aawi fuɗat: nde tawnoo ko o jallungol kiɓɓol''. Neɗɗo tagaa ko he toɓɓere dihal sahaa duumagol makkal he rannga Neene makko kal wonti heɗɗere haa ɓooyi wonti hettere, haa ɓooyi o wonti husere haa ɓooyi kal wonti neɗɗo he mbaydi timmal makko”, o wonnoo adan ko o annama o timmaano, haa o nattii annama o wontii neɗɗo timmuɗo.
TIMMUGOL AADEE HE MBAYDI TAGO PEEÑƊE
Neɗɗo tagaama haa o timmii neɗɗo o roŋki yoɓde Geno he njettooru keeriiɗo. He kala fannu tago makko inde timmi wonaa to juuɗe koyɗe nanɗe jiyde, kine peɗeeli, tergal he tergal fof ine timmi he mbaydi cañiindi, o ruttii kaŋko Geno o tottimo hakkille ngam yoo huutoro hakkille o, woto o wonde he wemmbeende he ŋakkere jiyɗe hakkille. Oon ɓiyii Aadama alaa ko o yoɓi Geno so wonaa wiyde o woodaani ! Ɓe ndoŋki jaarde Geno ceniiɗo o, mo senaare duumiinde woni he mum, tagɗo kammuuji leyɗeele weeyo higgu naange boli, koode jinneeji ''(baralli, mbarallu)'' ɓeen yimɓe ko hoomtaaɓe jaasɓe ɓe Geno jaasni.
ÑAWU MBOROS-19
Gila hitaande 2019 nguu ñawu feeñi angu jokki he gollal maggu; Siin ngu adorii he wuro wiyeteengo wuhan he nder ngenndi siin gila ndew hitaande loskooji maɓɓe ngudditi ngam anndude nguu ñawu holto ngu ummii walla holno safaara maggu hoɓorto: hoyreejo mawɗo farayse o wiyno ko he hare mawnde ɓe ngoni kono maa ɓe naw poolgu ngu (araraay) caggal ɗuum gonnooɗo hoyreejo mawɗo Amerik o, hono Donald Trump suutiino konnguɗi purƴini ngam wiyde ñawu mboros ngu yottotaako leydi makko. Hannde o sahaa he nder ndee hitaande 2021 ñawu mboros ngu ɓuri toon dañde semmbe (doole) ko hono he ngenndi Waala Fenndo jennga yaynoo heewiri ñawu mboros ngu. Waɗde ɓe paami Geno wonaa pijdiiɗo maɓɓe wonaa kadi pijdiiɗo hay gooto''. Caggal ɗuum woowno ko kala ñakko ko maa yuurnite fotde duuɓi nayi (4) walla ko abbitii he mum; kono ngoo ñakko ngo feewna tan ngo addaa ango ñakkiree yimɓe ɓe. Teeŋti he leydi farayse ɓe mbaɗii suraare ko ine tolnoo he lewbi limtinɗi kono alaa ko gasi. Ceerno Muhammadul Mansuur Ibnu Ahmadu Baro RTA yoo yurmeende Allah won he maɓɓe (aamiin): o wiyii neɗɗo ine wiyee ngaari mawndi tan ine ɓeydoo guufnaade e ƴuufde --> so tawii kaa ngaari mawndi ko Allah kawondirtaa ne, ngaariyaagal ma mawngal ngal ko Allah kollata ɗum ne ! Kamɓe ne ko hono noon so tawii aɓe njogii lekɗe walla aɓe kooltori fannuuji goɗɗi ɗi ngannduɗaa jiida he golle Geno ɗe ! Ine reskini wonde ɗum ko gollal Geno. Senegaal ko leydi jogiindi daartol kiɓɓungol, ndi wonaa baɗ-belaaɗe, caggal nde Laamu leydi Senegaal nawii toon lekɗe ɗe ngam ɓe ɗaaynira ɗum renndo ngo !
Kuɗol Ngenndiyanke Joob
Yoo wuur pulaaku laato FFulfuld
Commentaires
Enregistrer un commentaire