Nguurndam hakkunde leƴƴi
Ñalnde Aaɓnde 6 Juko hitaande 2018.
Nguurndam leñol, walla nguurndam hakkunde leƴƴi guurduɗi, leñol heen kala ina haani daraade he potal waasa wiyde ina wona njartudi leƴƴi keddiiɗi ɗi, ɗuum noon waawi ɗum saabaade ko jaagorɗe kalfinaaɗe leydi, nde tawnoo ko kamɓe ngoni leydi ndi ngawtoto ɓure mayri, cihnata kala heen ko foti golleede”, sikke alaa nde tawnoo hannde ko ɓuri heewde afrik dañii caɗeele lollirɗe hono noon ko ɗuum saabi renndo-ngo ina haani faamde ardiyankooɓe leydi potaani semmbinde heen leñol e nder leƴƴi keddiiɗi ɗi ala-e-sago ɓe paama leñol huunetaake tan ko leydi fof renndi ɗuum ina waawi saabaade caɗeele leydi haa koowngu e kareeli e warngooji muusɗi". En njiy hannde ko wayno mali ɗi warngooji muusɗi, ɗi laamu ngu saabi tawii ko juuɗe maɓɓe tigi ɓe mbaɗiri-ɗum ina teskina wonde won heen leñol ɓurnangol e ndow leƴƴi keddiiɗi ɗi " tawii fotaani haanaani.
Afrik ina foti teskaade ngannden wertaango leydi ngo afrik ngo, ina selli ko e njiimaandi men : gila nde afrik ferata moni kala ina innitoo jey mum tawii ko leƴƴi keewɗi ndenndi ɗuum". So en ndonkii Yeru : nde fulɓe perata misra ina ngara afrik bannge hiirnaange oon tuma FULƁE ciñci gana e wiyde deftere (ABUUBAKRI MUUSAA LAAM), gooto e winndiyanke wittiyanke o wiy ko fulɓe ciñci Gana e oon sahaa leñol enndo tawiɓe ɗoon ɓe ngummii-ɗoon ɓe njaaɓani hakkunde tinisi e ejipti ɓe koɗi ɗoon, caggal mum leñol wakari soninkooɓe ɓe koddi ɗoon ko juuti sononkooɓe mbaɗti e maɓɓe gite peri ɓe njaaɓani maayo mawngo ngo ɓe ɓaari maayo ngo haɓe njottii senegaal, ɓe tacci payi Moritani ɓe njaaɓani mali, ɓe payi Gine ”, kala toɓe njottii ɓe kawrii e leñol goɗngol teskoɗen en potaani hiiɗaade walla hiiɗde hay gooto enen njiyen tan ko en musiɗɓe ko en juulɓe, sibu alaa ko seerndi en.
Ko noon ganndo o wiyno
MURTUƊO MAMMADU SAMMBA JOOB
Woni dimo tan ko deenɗo pinal mum e aada mum reeni ɓure ɓurnaaɗe ngenndi, haɗi majjere reeni ko tonngata aadee haɗa-ɗum jiyɗe moƴƴe humambinnaagal nde tawno huunde aayɗinoore aadee. Woni diimaajo tan ko janfiiɗo leñol mum haɗi fotde mum o wonoy diimaajo leƴƴi goɗɗi oon ko bonnuɗo yaakaare, ko oon tigi woni maccuɗo majjuɗo ” ndimaagu aadee tottirtaake teettete; kala mo ñamlirii ndimaagu mum yoɓantee ko bonannde woto feccu sikke haa ñalnde nguun ñalngu dawi.
NDIMAAGU AADEE.
Ndimaagu aadee ko golle tan e baɗle, sinndo wonaa golle e baɗle, alaa ko seerndi neɗɗo e daaba, no siforii fof so gollaani golle aadeyanke o jommbaani siforeede daaba, alaa ko seerndi neɗɗo e gollal, nde tawno Geno tagiri en ko haa ngollanen koye men ndañen poolgu men janngo.
Kuɗol Ngenndiyanke Joob mo rabat Madiina gunaas.
Commentaires
Enregistrer un commentaire